Prireditveni prostor Praznika terana in pršuta
Med številnimi kraškimi dobrotami sta največjo slavo Krasa v svet ponesla prav kraški teran in kraški pršut. Veliko zaslug ima pri tem prireditev, poimenovana Praznik terana in pršuta. Na pobudo kraških vinogradnikov se je prvič odvijala leta 1970 v Dutovljah, središču kraške vinorodne pokrajine. Z dodajanjem etnoloških, gastronomskih, športno-rekreativnih, kulturnih in zabavnih vsebin je dogodek postal največji turistični praznik na Krasu ter eden večjih in najstarejših tovrstnih v Sloveniji.
Osrednji del praznika se tradicionalno odvija drugi vikend v avgustu, z glavnim prireditvenim prostorom na športnem igrišču za Osnovno šolo Dutovlje, obiskovalci pa se hladijo v senci bližnjih starih kraških borovcev, kjer kraške specialitete še bolj teknejo.
Praznično dogajanje se začne že teden prej z izborom nove kraljice terana. Po premoru so ta lep običaj organizatorji ponovno obudili leta 2006. Javni izbor pred strokovno komisijo temelji na praktičnem in teoretičnem znanju s področja vinarstva in vinogradništva ter splošnega znanja s področja turizma in poznavanja Krasa. Izbrano dekle, ki si nadene lento in krono, pridobi čast, da eno leto predstavlja in zastopa teran in kraške vinarje na različnih prireditvah.
V zadnjem času se je osrednje praznovanje ustalilo na treh dneh. Petkov večer je s hitrejšimi glasbenimi in plesnimi ritmi namenjen mladim in mladim po srcu. Oba naslednja dneva se začenjata rekreativno. Od leta 2000 je v soboto zjutraj izpeljana prireditev S kolesom na teran in pršut. Ta krožno popelje ljubitelje pedalov po poteh v osrčju Krasa in je primerna tudi za družine. Od leta 2007 organizatorji praznik na nedeljsko jutro poživijo z organiziranim krožnim pohodništvom poimenovanim H nuogm na teran in pršut. Vse tri dni si je ob izbranih terminih mogoče tudi organizirano ogledati Teranovo krožno pot. Sobotno popoldne zapolnjujejo Kraške igre, ki tekmujoče ekipe s posodobljenimi igrami popeljejo v čas zabav prejšnjih generacij. Gurmani in ljubitelji razstav pridejo na svoj račun oba dneva. V osnovni šoli v Dutovljah je namreč razstava Kraški mozaik, kjer so ponudniki izdelkov z lokalno noto in tu se odvijajo tudi vodene degustacije. V centru vasi na Bunčetovi domačiji pa poteka Sejem zelišč in dobrot Krasa, ki se sicer pripravlja enkrat mesečno v toplejšem delu leta. Po kraški hrani pa zadiši tudi na prireditvenem prostoru. Tu strežejo poleg nerazdružljivega para – terana in pršuta – tudi ostalo tipično kraško kulinariko: joto, štruklje, frtalje, teranov toč, sir, panceto in zašink (pršut, panceta, zašink – vsi trije paradni konji kraških suhomesnatih izdelkov so od leta 2012 v Evropski uniji zaščiteni v kategoriji geografska označba), janjčka, izdelke iz kraškega medu, ki so zaradi polnosti okusov ravno tako zaščiteni v Evropski uniji z označbo porekla … Podobno ponudbo, z osnovo na teranu in suhih mesninah, imajo v dnevih praznika tudi številne odprte domačije in kleti po vaseh Krajevne skupnosti Dutovlje.
Največja zanimivost prireditve je nedeljska povorka kmečkih voz z etnološkimi vsebinami, na čelu katere je, od centra vasi, kjer se začne, do prireditvenega prostora, nova kraljica terana v vozu, ki ga vlečejo lipicanci. Proizvajalci terana pa se najbolj veselijo izbora najboljšega terana, saj najvišje uvrščeni s tem dobijo možnost, da ga strežejo na posebej za njih izbranih stojnicah. Praznično dogajanje se ob večerih zaključi s plesom in glasbo za vse generacije uveljavljenih glasbenih skupin in izvajalcev.
Osrednji del praznika se tradicionalno odvija drugi vikend v avgustu, z glavnim prireditvenim prostorom na športnem igrišču za Osnovno šolo Dutovlje, obiskovalci pa se hladijo v senci bližnjih starih kraških borovcev, kjer kraške specialitete še bolj teknejo.
Praznično dogajanje se začne že teden prej z izborom nove kraljice terana. Po premoru so ta lep običaj organizatorji ponovno obudili leta 2006. Javni izbor pred strokovno komisijo temelji na praktičnem in teoretičnem znanju s področja vinarstva in vinogradništva ter splošnega znanja s področja turizma in poznavanja Krasa. Izbrano dekle, ki si nadene lento in krono, pridobi čast, da eno leto predstavlja in zastopa teran in kraške vinarje na različnih prireditvah.
V zadnjem času se je osrednje praznovanje ustalilo na treh dneh. Petkov večer je s hitrejšimi glasbenimi in plesnimi ritmi namenjen mladim in mladim po srcu. Oba naslednja dneva se začenjata rekreativno. Od leta 2000 je v soboto zjutraj izpeljana prireditev S kolesom na teran in pršut. Ta krožno popelje ljubitelje pedalov po poteh v osrčju Krasa in je primerna tudi za družine. Od leta 2007 organizatorji praznik na nedeljsko jutro poživijo z organiziranim krožnim pohodništvom poimenovanim H nuogm na teran in pršut. Vse tri dni si je ob izbranih terminih mogoče tudi organizirano ogledati Teranovo krožno pot. Sobotno popoldne zapolnjujejo Kraške igre, ki tekmujoče ekipe s posodobljenimi igrami popeljejo v čas zabav prejšnjih generacij. Gurmani in ljubitelji razstav pridejo na svoj račun oba dneva. V osnovni šoli v Dutovljah je namreč razstava Kraški mozaik, kjer so ponudniki izdelkov z lokalno noto in tu se odvijajo tudi vodene degustacije. V centru vasi na Bunčetovi domačiji pa poteka Sejem zelišč in dobrot Krasa, ki se sicer pripravlja enkrat mesečno v toplejšem delu leta. Po kraški hrani pa zadiši tudi na prireditvenem prostoru. Tu strežejo poleg nerazdružljivega para – terana in pršuta – tudi ostalo tipično kraško kulinariko: joto, štruklje, frtalje, teranov toč, sir, panceto in zašink (pršut, panceta, zašink – vsi trije paradni konji kraških suhomesnatih izdelkov so od leta 2012 v Evropski uniji zaščiteni v kategoriji geografska označba), janjčka, izdelke iz kraškega medu, ki so zaradi polnosti okusov ravno tako zaščiteni v Evropski uniji z označbo porekla … Podobno ponudbo, z osnovo na teranu in suhih mesninah, imajo v dnevih praznika tudi številne odprte domačije in kleti po vaseh Krajevne skupnosti Dutovlje.
Največja zanimivost prireditve je nedeljska povorka kmečkih voz z etnološkimi vsebinami, na čelu katere je, od centra vasi, kjer se začne, do prireditvenega prostora, nova kraljica terana v vozu, ki ga vlečejo lipicanci. Proizvajalci terana pa se najbolj veselijo izbora najboljšega terana, saj najvišje uvrščeni s tem dobijo možnost, da ga strežejo na posebej za njih izbranih stojnicah. Praznično dogajanje se ob večerih zaključi s plesom in glasbo za vse generacije uveljavljenih glasbenih skupin in izvajalcev.
Viri:
Marjeta Malešič, 40 let praznika terana in pršuta, 2010
Programi dosedanjih praznikov
Članki Primorske novice
Marjeta Malešič, 40 let praznika terana in pršuta, 2010
Programi dosedanjih praznikov
Članki Primorske novice