Josip Tavčar
(1920–1989)
Josip Tavčar je bil slovenski pedagog, pisatelj, dramatik, esejist, kritik in publicist. Rodil se je 31. julija 1920 v Dutovljah, ladijskemu ekonomu in mornarju Josipu ter njegovi ženi Mihaeli, rojeni Tavčar, iz Dutovelj. Umrl je 27. novembra 1989 v Trstu.
|
Študiral je germanistiko na beneški univerzi Ca' Foscari. Leta 1942 so ga poklicali v italijansko vojsko, zato je v Salernu končal oficirsko šolo in ostal častnik do konca vojne. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je postal zvezni oficir pri angleški komandi mesta Cosenza. Udeležil se je zavezniškega prodiranja proti severu in leta 1944 v sestavu Badoglijevih čet bitke pri Monte Cassinu.
Po vojni je med leti 1946 in 1948 poučeval slovenščino in italijanščino na novoustanovljeni gimnaziji v Kopru in hkrati leta 1947 diplomiral v Neaplju. Nato je do leta 1988 učil angleščino po mnogih tržaških srednjih šolah. Sočasno je med leti 1969 in 1981 deloval kot umetniški vodja in dramaturg ter predsednik upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Preizkusil se je tudi kot zunanji sodelavec Radia Trst A, za katerega je pripravljal predvsem gledališke kritike in članke o slovenski kulturi. Ker sta mu bili kritika in esejistika še kako poznani, se je postavil v vlogo posrednika med italijansko in slovensko kulturo. Poleg objav za Radio Trst A, je v slovenskem periodičnem tisku poročal o dosežkih italijanske literature. Ponašal se je kot eden izmed ustanoviteljev literarnega zbornika Tokovi (Trst, 1956) ter pobudnik in sourednik zgodovinskega pregleda slovenskega gledališča Il teatro sloveno (Padova, 1975). Josip Tavčar se je sprva posvetil pisanju radijskih iger v italijanskem jeziku. Ob stiku s slovenskim okoljem je italijanščino popolnoma opustil in se posvetil pisanju v slovenskem jeziku. |