
Velika lokovca ali Tugovnik
Če se napotimo po travnatem kolovozu, ki je viden za kapelico Svetega Roka, pridemo do Velike lokovce. Pot pelje ob robu vinogradov in se na stičišču z gozdom odcepi v desno. Do Velike lokovce, ki je obzidana s kamnitimi bloki, nas loči le še par korakov.
Leta 1851 so se zaradi prenatrpanosti odločili preseliti vaško pokopališče ob cerkvi na lokacijo, kjer je še danes. Tako je začela istega leta nastajati Velika lokovca, saj so tu kopali zemljo za novo pokopališče. Zemljo so tovorili z vozovi, za kar je bila zadolžena vsaka domačija.
Cesta, ki je pripeljala v Dutovlje iz severne strani, je tekla po »Bitnji« in je zaradi strmine predstavljala veliko težavo za vprege voz. Posledično so se odločili za izgradnjo nove ceste, ki bi se nekoliko položneje vzpela proti »placu«. Ob izgradnji velikega ovinka pod vasjo, ki mu vaščani pravimo »Ključ«, se je uredilo še Lozarjev vrt, ki je kasneje postal najlepši vrt v vasi. Zemljo za Lozarjev vrt so ravno tako kopali iz Velike lokovce, zato se je ta okoli leta 1890 še povečala. V Veliki lokovci je bilo kopanje prepovedano. Kal je zlasti v času prve svetovne vojne služil kot rezervoar vode. |
Viri:
Albin KJUDER, Zgodovinski mozaik Primorske, Sežana 1972
Ustni vir: Marta Ščuka
Fotografija:
Miloš Stankovič
Albin KJUDER, Zgodovinski mozaik Primorske, Sežana 1972
Ustni vir: Marta Ščuka
Fotografija:
Miloš Stankovič