Polhova domačija
Polhova domačija se nahaja v spodnjem delu ulice, ki jo Dutovci imenujemo »Bitnja«. Objekt je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.
Kraševci so razvili poseben tip gradnje, ki je njihova dvorišča obvarovala pred močnimi sunki ostre burje. Izgled tipične kraške hiše je podoben Polhovi domačiji. Na splošno je bil kraški človek povezan z naravo in njenimi danostmi, zato je pri gradnji najbolj koristil kamen, katerega je na Krasu še vedno v izobilju. Za izdelavo zahtevnejših kamnitih elementov so uporabljali kamen iz kamnolomov.
Tudi Polhova hiša se skriva za visokim suhozidom, ki obdaja dvorišče oziroma »borjač«. Za suhozidno vezivo so Kraševci uporabljali zgolj pesek, zemljo in apno. Dvorišče Polhove domačije krasi vodnjak, ki predstavlja glavno zbirališče vode. Hiša je krita s skrlami. Gre za naraven material, ki se nahaja pod zemljo. Žal so nahajališča vse redkejša tako kot tudi skrlaste strehe. Polhovo stanovanjsko poslopje je dvonadstropno, pri čemer zunanje kamnito stopnišče vodi v zgornje spalno nadstropje s pokritim balkončkom oziroma »gankom«. Poleg bivalnega dela je še skedenj, ravno tako s skrlasto kritino. Stene kraških hiš so bile zelo debele, kar je predstavljalo izredno dobro izolacijo tako pozimi kot poleti.
Značilnosti kraške hiše so še kamnite obrobe okoli oken in vrat, ki jim Kraševci pravimo »jrte« ter kamniti portal oziroma »kalona« z velikimi lesenimi dvokrilnimi vrati, ki se odpirajo na dvorišče. Ponekod najdemo tudi črno kuhinjo z ognjiščem, tako imenovano »spahnjenco«, kjer se je ob večerih pogosto zbirala družina.
Polhova domačija je označena s hišno številko 111 in velja za najstarejšo hišo v Dutovljah, saj je datirana v 16. stoletje. Na vhodnem portalu boste našli vklesano letnico 1587.
Kraševci so razvili poseben tip gradnje, ki je njihova dvorišča obvarovala pred močnimi sunki ostre burje. Izgled tipične kraške hiše je podoben Polhovi domačiji. Na splošno je bil kraški človek povezan z naravo in njenimi danostmi, zato je pri gradnji najbolj koristil kamen, katerega je na Krasu še vedno v izobilju. Za izdelavo zahtevnejših kamnitih elementov so uporabljali kamen iz kamnolomov.
Tudi Polhova hiša se skriva za visokim suhozidom, ki obdaja dvorišče oziroma »borjač«. Za suhozidno vezivo so Kraševci uporabljali zgolj pesek, zemljo in apno. Dvorišče Polhove domačije krasi vodnjak, ki predstavlja glavno zbirališče vode. Hiša je krita s skrlami. Gre za naraven material, ki se nahaja pod zemljo. Žal so nahajališča vse redkejša tako kot tudi skrlaste strehe. Polhovo stanovanjsko poslopje je dvonadstropno, pri čemer zunanje kamnito stopnišče vodi v zgornje spalno nadstropje s pokritim balkončkom oziroma »gankom«. Poleg bivalnega dela je še skedenj, ravno tako s skrlasto kritino. Stene kraških hiš so bile zelo debele, kar je predstavljalo izredno dobro izolacijo tako pozimi kot poleti.
Značilnosti kraške hiše so še kamnite obrobe okoli oken in vrat, ki jim Kraševci pravimo »jrte« ter kamniti portal oziroma »kalona« z velikimi lesenimi dvokrilnimi vrati, ki se odpirajo na dvorišče. Ponekod najdemo tudi črno kuhinjo z ognjiščem, tako imenovano »spahnjenco«, kjer se je ob večerih pogosto zbirala družina.
Polhova domačija je označena s hišno številko 111 in velja za najstarejšo hišo v Dutovljah, saj je datirana v 16. stoletje. Na vhodnem portalu boste našli vklesano letnico 1587.
Od leta 1964 do leta 1993 je v njej prebival Frjan, ki je opravljal razna kmečka opravila tako na domačiji kot po vasi. Veljal je za vaškega posebneža, vendar prijaznega in dobrosrčnega človeka. Več o Florijanu Čehovinu – Frjanu, doma iz Gabrja na Vipavskem, si lahko preberete v nadaljevanju.
Viri:
Register nepremične kulturne dediščine
Občina Komen – Center za arhitekturo Krasa, Kraška hiša – priročnik za prenovo, Komen 2012
Fotografiji: Miloš Stankovič
Register nepremične kulturne dediščine
Občina Komen – Center za arhitekturo Krasa, Kraška hiša – priročnik za prenovo, Komen 2012
Fotografiji: Miloš Stankovič