Na placu

»Na placu« je toponim za center vasi Dutovlje. Središče vasi je vedno polno ljudi, saj se tu nahaja cerkev, spomenik NOB, trgovine in gostinski lokali, pošta, banka, zavarovalnica, sedež krajevne skupnosti, turistična pisarna in drugo.

Spomenik NOB
Spomenik NOB stoji na vaškem trgu sredi vasi, nasproti cerkve Svetega Jurija, ob križišču za Repentabor. Spomenik je v obliki kamnitega monumentalnega stebra z bazo in kapitelom postavljen na podstavek. Vrh kapitela najdemo kvader z zvezdo in plamenico.
Ob vznožju ima vklesan napis v spomin vsem borcem, talcem in žrtvam iz Dutovelj, Krepelj in Godenj za časa NOB med leti 1941 in 1945. Postavljen je bil oktobra leta 1952 in je vpisan v register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije...
Preden je bil tu postavljen spomenik NOB, je do leta 1950 stal spomenik posvečen ubitemu brigadirju karabinerjev Picchiju, ki je bil leta 1921 ubit v Skopem na »Žingarci«. Domačini so mu rekli kar »Piči«.

Spomenik NOB postavljen leta 1952 - in spomenik Picci, ki je tu stal do 1950

Fragmenti komunskega vodnjaka
Za spomenikom NOB je nekdaj stal vodnjak, datiran v leto 1872. Sledi so vidne še danes. Poleg litoželezne vodne črpalke, se je ohranila še napisna plošča, ki se jo je slučajno vzidalo na severnem delu cerkvenega obzidja.

Blokarjev relief
Zunaj Blokarjeve hiše ob »portonu« nasproti cerkve, v zatišnem kotu, se je ohranil star »porton« iz tridesetih let 19. stoletja. Poudarja ga klasicistična trikotniška preklada s Kristusovim monogramom (IHS).
Poleg »portona« se je ohranilo še vzidano hišno znamenje. Na slednjem kamnitem reliefu lahko razberemo Kristusa na križu, ki ga na vrhu obdajajo tri debelušne angelske glavice. Gre za delo neznanega ljudskega kiparja z izrednim talentom in obrtno nadarjenostjo. Relief naj bi hišo varoval pred zlim.
Sklepa se, da je reliefna plastika nastala v istem času kot tista nad mesnico, torej okoli leta 1835. Sorodnost je očitna. Ljudska umetnost je bila vsekakor prisotna tudi v Dutovljah. Takšne stvaritve so izkazovale veljavnost in bogastvo posameznih domačij.

Relief nad vhodom v mesnico
Stavba, na kateri je nad vhodnimi vrati kamniti relief, stoji v samem centru vasi »Na placu«. Danes se v njej nahaja mesnica.
Iz hišnega znamenja lahko razberemo Kristusov monogram (IHS), štiri angelske glavice in srce, iz katerega teče kri v dva keliha. Na reliefu najdemo kratici L. M., ki napeljujeta na trgovca po imenu Leonardo Micheli. Ta je včasih stanoval v hiši. Bil je potomec priseljenca iz italijanskega Cavazza, kraja na desnem bregu reke Tilment, v Karniji. Leonardo Micheli je bil rojen 1830 leta v Dutovljah.
Relief je Leonardo Micheli naročil pri neznanem kraškem kamnoseku leta 1853, istega leta kot je bila zgrajena tudi sama hiša.

Ženitna in preprodajna pogodba je bila sklenjena leta 1896 med Andrejem Gomizelj in Marijo Antonio Micheli, hčerko pokojnega Leonarda Micheli, dedinjo in lastnico zgornje stavbe z reliefom.

Rojstna hiša Lovra Žvaba
Nekdanji slovenski kulturnozgodovinski publicist Lovro Žvab, po domače Roštov, je bil rojen v Dutovljah »Na placu«. Roštova domačija, ki se nahaja v neposredni bližini spomenika, je takrat nosila hišno številko 63. V tej domačiji je kasneje stanoval tudi nadučitelj, oče pesnika Srečka Kosovela, Anton Kosovel. Ker je bil znan kot zborovodja, so se pri Žvabovih večkrat odvijale pevske vaje.

Mitnica
Silhuete nekdanje mitnice v bližini Bunčetove domačije ohranjajo stare spomine na živahen promet skozi Dutovlje, kjer se je pobiralo donosne pristojbine za tovorjeno blago.

Pepin vrt na dvorišču Bunčetove domačije
Pepin vrt, avtentičen kraški vrt, ki ponuja pravljico o Krasu in njegovih ljudeh, je leta 2009 zmagal v Londonu na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show. Osvojil je najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov.
Idejni zasnovalec Borut Benedejčič je v svojem avtentičnem kraškem vrtu želel prikazati ohranjanje in zaščito naravne in kulturne dediščine ter ohranitev matičnega Krasa kot edinstven primer kulturne krajine, kjer se tradicija enači z visoko mero umetnosti.
Pepin kraški vrt je poseben spomenik, ki zajema tipično kraško gradnjo in avtohtono rastlinje.
Pepa je stara ženica, ki živi v tej hiši in daje vrtu svoj karakter. Drži se pravil tradicije in navodil narave. Njeno življenje je odsev velikega spoštovanja in zavedanja o zapuščini prihajajočim generacijam. Sama se zavzema za ohranitev kraške krajine in zaščito dediščine. Obiščete jo lahko na dvorišču Bunčetove domačije, kjer bo z vami delila spomine
iz mladosti ter zgodbe o Krasu in njegovih lepotah.

Viri:
Zgodovinski mozaik Primorske, Albin Kjuder 1956-1960
Register nepremične kulturne dediščine
Ivan SEDEJ, Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Ljubljana 1989
http://giskds.situla.org/giskd/, (24.5.2013)
Albin KJUDER, Zgodovinski mozaik Primorske: s posebnim poudarkom gornjega Krasa, Sežana 1972
Miloš STANKOVIČ, Volnik, Dutovlje 2012
Ivan VOGRIČ, Lovro Žvab, Levstikov prijatelj, Sežana 2012

Fotografije:
Bogdan Macarol
Kristjan Jazbec
Miloš Stankovič
Slovenski etnografski muzej

NAZAJ ZAČETNA STRAN