Florijan Čehovin - Frjan
(1910–1993)
Maja leta 1964 se je v Dutovlje, natančneje v »Povhovo hišo«, preselil 55-letni moški, doma iz Gaberja na Vipavskem. Ljudem se je že na začetku pokazal kot dobrosrčen človek in priden delavec. Dutovci so mu izrekli kar »Frjan«.
|
Florjan Čehovin – Frjan je bil vaški posebnež, a ljudje so ga kljub temu vzljubili. Bil je otročje narave, zato so ga imeli otroci še kako radi. Tudi sam jim je kazal precejšnjo ljubezen.
Frjan se je preživljal s kmetovanjem na tujih kmetijah. Prijel se je za vsako delo, pa naj je bilo še tako težko in utrudljivo. V »Povhovi hiši« je živel sam, zato si je večkrat privoščil nered in umazanijo, a je vseeno z veseljem sprejemal obiske. Svojim obiskom je vedno ponudil, kar je imel. Največkrat je bilo to žganje, redkeje vino. Ker pa je imel pogosto neoprane kozarce, je skoraj vsakega minila volja do pitja. Frjan ni trpel lakote, saj se je ukvarjal s krivolovom. Tega mu ni nihče štel za slabo. Poznal je vsako stezo, zato ga oblasti niso uspele nikoli ujeti. Izbirčnosti ni poznal, saj je večkrat pojedel kar surovo meso svojega plena. Na meniju je bila včasih celo kača. Trdil je, da je poginula žival najbolj užitna in dobra, če se jo najprej za nekaj časa zakoplje, saj zemlja prevzame nase vse njene bolezni. Sam je večkrat izkopal kokoš ali katero drugo domačo žival, ki so jo ljudje zakopali zaradi bolezni. Marsikdo se spominja, da je Frjan nekoč v Krajni vasi izkopal celo domačega prašiča in se z njim mastil kar nekaj časa, čeprav ni poznal hladilnika. Vsem je bil poznan kot pravi vremenoslovec. Vreme je znal napovedati za več dni vnaprej. V tem je užival in napoved jemal sila resno. Če se je pri tem kdaj uštel, so prišli na vrsto otroci, ki so ga radi podražili. Praznik terana in pršuta v Dutovljah ni nikoli minil brez njegove prisotnosti in sodelovanja. Aktivno je prisostvoval v vsaki povorki. Rad se je poveselil s krajani in z vsemi, ki so ga poznali. |
Zaradi svoje koščene postave in izraza na obrazu, ki je kazal posledice težkega življenja, je bil precej vabljiv portret za fotografe. Takšnih posebnežev so bili fotografi vedno veseli.
Frjan je bil neponovljiva dutoveljska ikona. Še danes se ga marsikdo spominja kot vaškega čudaka v pozitivni luči in ve o njemu povedati kakšno zanimivo zgodbo.
Florjan Čehovin – Frjan je umrl leta 1993. Na pogrebu so se od njega poslovili tako rekoč vsi krajani z velikim spoštovanjem. Dejansko pa je njegov lik med domačini še vedno živ. Ljudem je ostal v lepem spominu, saj je bil nekaj posebnega. Njegova drugačnost, poštenost in prijaznost so prevzele vsakega, ki ga je poznal in teh ni bilo malo.
Frjan je bil neponovljiva dutoveljska ikona. Še danes se ga marsikdo spominja kot vaškega čudaka v pozitivni luči in ve o njemu povedati kakšno zanimivo zgodbo.
Florjan Čehovin – Frjan je umrl leta 1993. Na pogrebu so se od njega poslovili tako rekoč vsi krajani z velikim spoštovanjem. Dejansko pa je njegov lik med domačini še vedno živ. Ljudem je ostal v lepem spominu, saj je bil nekaj posebnega. Njegova drugačnost, poštenost in prijaznost so prevzele vsakega, ki ga je poznal in teh ni bilo malo.
Vir:
Naš Frjan, Branko Kjuder , Kraški tolmun 1/2010
Fotografiji:
Marjan Tavčar
Naš Frjan, Branko Kjuder , Kraški tolmun 1/2010
Fotografiji:
Marjan Tavčar